Napaka
  • XML Parsing Error at 1:1356. Error 9: Invalid character
       
Son?no sevanje
Son?no sevanje je trajen vir energije, ki ga narava izkori?a od samih za?etkov. Letna koli?ina son?ne energije, ki pade na Zemljo, presega osemtiso?krat letne svetovne potrebe po primarni energiji. Pretvorba energije se zgodi ob vpadu son?nega sevanja na sprejemnik. Rastline s fotosintezo pretvarjajo son?no energijo v kemi?no (biomasa), solarni kolektorji v toploto, son?ne celice pa pretvarjajo son?no energijo neposredno v elektri?no energijo. Za razumevanje pretvorbe son?ne energije, opisujemo sevanje s pretokom fotonov kot nedeljivih kvantnih delcev brez mase, a z gibalno koli?ino in to?no dolo?eno energijo. Son?no sevanje je sestavljeno iz mnoice fotonov razli?nih energij. Porazdelitev fotonov glede na njihovo energijo (oziroma valovno dolino) imenujemo son?ni spekter, ki daje spektralno gostoto sevanja. ?loveko oko zaznava le del son?nega spektra kot vidno sevanje oziroma kot tako imenovano svetlobo.

Za prakti?no izrabo son?ne energije je pomembno poznavanje koli?ine in tipa vpadnega sevanja na zemeljsko povrino. Gostota mo?i son?nega sevanja se stalno spreminja glede na ?as dneva, vremenske razmere in letni ?as. Gostoto mo?i sevanja merimo v vatih na kvadratni meter [Wm-2]. Energijo sevanja, to je integrirano mo? prek dolo?ene ?asovne periode, imenujemo obsevanje in jo podajamo v vatnih urah na kvadratni meter [Whm-2]. Gostota mo?i son?nega sevanja nad zemeljsko atmosfero je med 1.325 in 1.420 vati na kvadratni meter. Povpre?je tega zunajzemeljskega son?nega sevanja znaa 1.367 vatov na kvadratni meter.

Odboj, sipanje in absorpcija v atmosferi zmanjajo to vrednost za priblino 30 odstotkov, tako da ob jasnem vremenu in zenitni legi sonca (AM1) vpada na zemeljsko povrino okrog tiso? vatov na kvadratni meter. Globalno sevanje na zemeljski povrini je sestavljeno iz dveh komponent: direktnega in razprenega sevanja. Direktno sevanje prihaja neposredno od sonca, medtem ko razpreno sevanje vpada z vseh strani neba; zato je nebo enako svetlo v vseh smereh. Ko je nebo povsem obla?no, prispe do zemeljske povrine le razpreno sevanje. Tudi kadar je nebo jasno, se maksimalna gostota mo?i sevanja ?ez dan spreminja. Najve? sevanja prispe opoldne, najmanj pa zgodaj zjutraj in pozno popoldne, ker ima sevanje daljo pot skozi atmosfero (ve? absorpcije na poti) in je zato mo?neje dueno kot opoldne. Razpreno (difuzno) sevanje igra pomembno vlogo pri uporabi son?ne energije v osrednji Evropi, saj je dele razprenega sevanja glede na celotno sevanje med 40 (junija) in 80 odstotki (decembra).

 V osrednji Evropi (velja tudi za Ljubljano) je koli?ina vpadne son?ne energije v mesecih med novembrom in januarjem priblino petkrat manja kot v poletnih mesecih. Mese?no obsevanje je mnogo bolj enakomerno v podro?jih ob ekvatorju.
Lokalna letna porazdelitev celotne koli?ine son?ne energije je dolo?ena s klimatskimi in meteorolokimi dejavniki, ki so mo?no odvisni od lokacije. V son?nih podro?jih, kot so pu?ave (na primer Sahara), je na razpolago v povpre?ju dvakrat ve? energije kot v osrednji Evropi. Povpre?no letno obsevanje v Sloveniji znaa 1070 kWhm-2.

Koli?ina pretvorjene energije ni dolo?ena samo z lastnostmi son?nega sevanja in lokalnimi zna?ilnostmi, ki smo jih na kratko pregledali, temve? tudi s tehni?no reitvijo sistema, ki pretvorbo opravlja. Oglejmo si tipe in princip delovanja fotonapetostnih sistemov, kjer nas bo bolj kot koli?ina son?nega obsevanja zanimala koli?ina proizvedene elektri?ne energije.

Vir: LPVO