Napaka
  • XML Parsing Error at 1:1356. Error 9: Invalid character
       
Gradniki sistemov
Fotonapetostni (PV) sistemi neposredno pretvarjajo son?no energijo v elektri?no. Delimo jih na:

- samostojne PV-sisteme, ki oskrbujejo z elektri?no energijo porabnike znotraj lokalnega elektri?nega omreja. Med njimi lo?imo:
- PV sisteme brez ali z akumulatorjem,
- PV sistemi z enosmernimi porabniki ali izmeni?nimi porabniki,
- ?iste ali hibridne PV-sisteme (v kombinaciji z drugimi generatorji elektri?ne energije).
- omrene PV-sisteme, ki so oddajajo elektri?no energijo v elektri?no omreje in jih zato imenujemo son?ne elektrarne. Med njimi lo?imo:
- razprene sisteme (hine son?ne elektrarne) in
- centralne sisteme (velike son?ne elektrarne z mo?jo nad 100kWp).


Samostojni PV-sistemi

Samostojni fotonapetostni sistemi za napajanje naprav ali majhnih porabnikov so v splonem sestavljeni iz fotonapetostnega generatorja, polnilnega regulatorja, akumulatorja in regulatorja napetosti. Lahko oskrbujejo enosmerno breme. Fotonapetostni generator je sestavljen iz medsebojno povezanih fotonapetostnih (PV) modulov, ki so najmanje celote med seboj povezanih son?nih celic (obi?ajno zaporedno vezanih), znotraj katerih poteka fotonapetostna pretvorba. Poleg majhnih PV-modulov za napajanje specifi?nih izdelkov (na primer v kalkulatorju) se izdelujejo predvsem standardni PV-moduli za vrne mo?i od nekaj vatov do nekaj sto vatov. Vrna mo? PV-modula se dolo?a pod standardnimi testnimi pogoji (AM1.5, 1000 Wm-2, 25 C). Standardni moduli so dimenzionirani za nominalne napetosti okrog od 15 do 17 voltov in so primerni za polnjenje 12-voltnih akumulatorjev. Mehanska konstrukcija modulov mora biti takna, da so moduli dolgoro?no odporni proti vplivom okolja. Predvidena ivljenjska doba fotonapetostnih modulov presega garancijsko dobo, ki trenutno dosega 20 ali celo 25 let. PV-generator kot glavna komponenta mora vzdrati tako dolgo tudi pod ekstremnimi vremenskimi razmerami, kot so na primer ekstremne temperature, nevihte in to?a. Vso ivljenjsko dobo mora biti zagotovljena popolna elektri?na varnost, prav tako mora son?ni generator do konca nominalne ivljenjske dobe obdrati 80 odstotkov nominalne mo?i. Vsak tip modula mora pred uporabo prestati zahtevne tipske teste. Za silicijeve kristalne PV-module (90-odstotni trni dele) so opisani v standardu IEC 61215.

Za za?ito akumulatorjev pred prenapolnitvijo ali preizpraznitvijo uporabljamo med fotonapetostnim generatorjem, baterijo in bremenom polnilni regulator. Polnilni regulator prilagaja vhodno to?ko maksimalni mo?i PV-generatorja in regulira polnjenje ter v splonem vsebuje tudi za?itno diodo, ki ?iti akumulator pred izpraznitvijo skozi fotonapetostni generator ?ez no?. Regulator napetosti pretvarja in prilagaja spreminjajo?o se napetost fotonapetostnega generatorja (napetost pri trenutni maksimalni mo?i) na napetost porabnika. Obi?ajno je del polnilnega regulatorja.

Akumulator shranjuje energijo, ki jo proizvede fotonapetostni generator, in deluje kot generator ob slabem vremenu ali pono?i. Za shranjevanje energije najve?krat uporabljamo nikelj-kadmijeve, nikelj-metalhidridne, svin?eve ali litij-ionske akumulatorje. V majhnih sistemih, ki so napajani s fotonapetostnimi generatorji, navadno uporabljamo svin?eve akumulatorje. Za mobilne aplikacije, na primer za napajanje porabnikov v kampih, na ?olnih in v vikendih, uporabljamo posebne izvedbe avtomobilskih akumulatorjev z zelo debelimi svin?evimi plo?ami (imenujemo jih tudi son?ne baterije). V fotonapetostnih sistemih, ki oskrbujejo domove s stalnimi prebivalci in se akumulatorji dnevno polnijo in praznijo, uporabljamo akumulatorje s cevastimi elektrodami. Ti omogo?ajo globoke cikle in imajo daljo ivljenjsko dobo. V?asih se uporabljajo v samostojnih PV-sistemih kar navadni avtomobilski akumulatorji, ker so lae dobavljivi in ceneji. Za nekatere aplikacije so primerneji svin?evi akumulatorji, kjer je elektrolit v obliki gela ali pa je med elektrodami filc ali drug primeren material, ki je prepojen z elektrolitom.  Za pogon motornega generatorja pogosto uporabljamo dizelsko gorivo. Obi?ajno je hino omreje izvedeno kot nizkonapetostno omreje z izmeni?nimi porabniki. Primer takega hibridnega sistema najdemo v planinski ko?i na Kredarici ali turisti?ni kmetiji Abram na Nanosu. Ta tip samostojnega PV sistema velja v Sloveniji za najbolj razirjenega.

Omreni PV-sistemi

Konfiguracij omrenih PV-sistemov je mnogo, vsem pa je zna?ilno, da poleg PV-generatorja potrebujejo razsmernik. Med omrenimi PV-sistemi so najbolj perspektivni razpreni omreni PV-sistemi, ki zahtevajo le PV-generator, razsmernik, dodatni tevec elektri?ne energije in za?itne komponente. Razsmernik pretvarja enosmerno elektri?no mo?, ki jo dobimo iz fotonapetostnega generatorja ali akumulatorja, v izmeni?no elektri?no mo?. Prek njih lahko PV-sistemi poiljajo energijo v javno elektri?no omreje in delujejo kot son?ne elektrarne (SE). Prednost omrenih PV-sistemov je, da ne potrebujejo akumulatorjev za shranjevanje energije, trenutna mo? se troi kjerkoli na obmo?ju omreja. Trenutno je dele son?ne energije, ki se po fotonapetostni pretvorbi poilja v omreje, e razmeroma majhen (sploh v Sloveniji, kjer obratujejo le tri son?ne elektrarne), po napovedih evropskega strokovnega telesa PV-TRAC pa naj bi elektrika iz son?nih elektrarn v prihodnje igrala pomembno vlogo, saj ocenjujejo, da se bo leta 2030 njen letni dele dvignil na tiri odstotke [5].

Vir: LPVO